Založništvo
| |
Po podatkih Agencije RS za okolje v svetu vsako leto od 5 do 15 odstotkov kmetijske pridelave uničijo pozebe. Kmetijski prostor v Sloveniji je zaradi njih različno ogrožen. Ogrožena so lahko manjša ali večja območja. V letošnjem letu so 18. in 19. maja v Prekmurju na določenih mikrolokacijah pozebli celo koruza, krompir in buče.
Zaščito pred pozebo lahko delimo na pasivno in na aktivno. Na pasivno moramo misliti že pri načrtovanju novega nasada, saj je od njegove lege odvisna večja ali manjša izpostavljenost temu pojavu. Pomembna je lahko tudi mikrolokacija samega nasada (npr. majhna kotlina v vrsti drevja). Problematične so lahko zatišne lege, zaprte doline, kotline, saj na dnu dolin hladen zrak zaostaja. Mrzel zrak mora iz nasada odtekati, pretok pa lahko blokirajo različne ovire (gozd, hiše itd.). Na pojav pozebe (mraza) vplivajo še vrsta in pokrov tal, talna vlaga in način obdelave tal.
Pred pripravo novega nasada je treba analizirati temperaturne podatke za več desetletij. Nizke temperature so na splošno nevarne od brstenja naprej, medtem ko v času zimskega mirovanja zaradi njih načeloma ni večjih težav. Franci Štampar s sodelavci v knjigi Sadjarstvo navaja, da se lahko cvetovi v rodnih brstih delno ali v celoti poškodujejo pri temperaturah med -4 in -6 °C. Med cvetenjem so kritične temperature med 0 in -2 °C. Zelo pomemben je tudi čas trajanja nizkih temperatur.
Tudi različne sadne vrste se med seboj razlikujejo glede na občutljivost na pozebo. Nanjo so najbolj občutljive marelice in breskve. Jablane so zaradi nekoliko kasnejšega cvetenja manj izpostavljene. Tudi znotraj iste sadne vrste se občutljivost na pozebo razlikuje po posameznih sortah. Ob pozebi zmrznjeno tkivo porjavi.
