Sajenje in oskrba v mladostnem obdobju

Že pred pripravo zemljišča smo morali upoštevati vse dejavnike, ki vplivajo na sadilne razdalje. Če je bila potrebna izdelava teras, smo se morali odločiti tudi za medvrstne razdalje. Po vseh opravljenih strojnih delih pa moramo dokončno določiti tudi za razdaljo v vrsti. Naredimo skico nasada z označenimi sadilnimi mesti. Na terenu sadilna mesta zakoličimo. Pravilno oblikovane parcele na majhnih in enakomernih nagibih ni težko zakoličiti. Za zahtevnejše terene pa se ponovno posvetujmo s strokovnjakom. Dobro premišljeno in natančno izvedeno količenje namreč bistveno vpliva na izkoristek terena in lažjo obdelavo. Po označitvi sadilnih mest je najbolje že pred sajenjem postaviti individualne opore. Za oljke so primerna opora akacijevi ali kostanjevi koli dolžine pribl. 1,6 m, na tanjši strani naj bo premer črnjave več kot 5 cm. Kole najlažje postavimo strojno s kopačem. V zemlji naj bodo do polovice. Sadike sadimo, ko mine nevarnost nizkih temperatur. Pri nas je to konec marca ali v začetku aprila. Pri kasnejšem sajenju imamo večje težave z zalivanjem, sadika ima manj možnosti, da se primerno razvije že v prvi vegetaciji.

Na trgu dobimo sadike različnih starosti, vse so na voljo s koreninsko grudo v kontejnerjih. Najpogosteje se sadijo 18-mesečne sadike (v prodaji kot dvoletne). Starejše sadike so dražje. Kljub večji velikosti pa pogosto niso najprimernejše, ker so posajene v enakem kontejnerju kot dvoletne. Korenine so v premajhnem kontejnerju močno prepletene, taka sadika pa se slabo razvija prvo leto po sajenju in slabše vrašča v teren. Pozorni bodimo tudi na višino debla (več kot 60 cm)

in enakomerno obraščenost sadik.

Dan pred sajenjem sadike močno zalijemo, da se zemlja dobro namoči, vendar se do naslednjega dne odcedi. Izkopljemo sadilne jame, ki naj bodo nekoliko večje, kot je kontejner. V sadilno jamo damo humus (od 1 do 3 l), nekaj pa ga damo ob rob (od 0,3 do 1 l ). Humus v sadilni jami dobro premešamo z zemljo, preostalega pa porabimo ob sajenju tako, da ga enakomerno dodajamo skupaj z zemljo v spodnji del ob koreninski grudi. Tako bo imela sadika na razpolago najboljšo zemljo s hranili v spodnjem delu. Sadimo od 2 do 4 cm globlje, kot je rasla sadika v kontejnerju. Če imamo cepljene sadike, naj bo cepljeno mesto v zemlji (drugače kot pri sajenju sadnih dreves!). Sadike naj bodo 10 cm od kola. Ob sadiki oblikujemo majhno kotanjo zaradi lažjega zalivanja. Ob kol jo privežemo z bužirjem na osmico. Priporočamo, da se majhnim sadikam ob sajenju postavi poleg kola tudi močnejša kanela ali bambus (tik ob sadiko). Do jeseni jih privežemo samo ob to začasno oporo. S tem bomo dosegli, da se bodo enakomerneje obrasle. Odstranimo poganjke, ki so niže, kot nameravamo imeti deblo (pribl. 60 cm za istrsko belico, od 80 do 100 cm pa za leccino, pendolino in maurino. Zalijemo izdatno, z 10 do 30 l vode, da se zemlja usede. Sadilno mesto prekrijemo še s suho zemljo.